Parodontoza: vzroki, znaki in zdravljenje

Gingivitis, parodontitis, parodontoza – kaj je kaj?

Obzobna tkiva (parodont) so dlesen, čeljustna kost, pozobnica in koreninski cement – vse, kar drži zob v čeljusti. Bolezen se praviloma začne kot gingivitis, vnetje dlesni, ki prizadene le mehko tkivo in je povratno. Če se ne zdravi, lahko po daljšem času napreduje v parodontitis: vnetje uničuje pozobnico, kost in cement, nastanejo obzobni žepi, ta škoda pa je nepovratna. »Parodontoza« je pogovorno ime za parodontitis.

Parodontitis z globokimi žepi, umikom dlesni in majavimi zobmi se po navedbah NIJZ običajno pokaže med 40. in 50. letom. Vnetje obzobnih tkiv ima večina odraslih; v ljubljanski 30-letni študiji nihče od preiskovancev ni imel povsem zdravih obzobnih tkiv.

Vzroki in dejavniki tveganja

Vzrok so bakterije v zobnih oblogah (plaku) ob vratovih zob. Obloge se sčasoma strdijo v zobni kamen, ki ga s ščetkanjem ne odstranite in ki pospešuje napredovanje bolezni. Tveganje povečujejo:

• slaba ustna higiena,
• kajenje – najpomembnejši dejavnik tveganja,
• slabo urejena sladkorna bolezen,
• stres, alkohol, debelost, osteoporoza,
• dedna nagnjenost, hormonske spremembe (nosečnost, menopavza) in nekatera zdravila.

Znaki: kdaj k zobozdravniku?

• krvavenje dlesni pri ščetkanju ali spontano (pri kadilcih manj opazno),
• pordela, otekla dlesen,
• slab zadah ali neprijeten okus,
• umik dlesni – zobje so videti daljši,
• občutljivost na mraz, vrzeli med zobmi, majavi ali premaknjeni zobje, gnoj.

Bolezen navadno ne boli, zato jo ljudje pogosto opazijo pozno. Zanesljivo jo prepozna le zobozdravnik ali specialist parodontolog z merjenjem globine obzobnih žepov, po potrebi z rentgenskim slikanjem.

Zdravljenje

Gingivitis zdravimo s strokovnim odstranjevanjem oblog in zobnega kamna ter z navodili za pravilno čiščenje doma. Parodontitis se zdravi stopenjsko (smernice Evropske parodontološke zveze):

1. Higienska faza – izboljšanje ustne higiene, odstranjevanje oblog nad dlesnijo in nadzor dejavnikov tveganja (npr. opustitev kajenja).
2. Globinsko čiščenje – odstranjevanje zobnega kamna in oblog nad in pod dlesnijo ter čiščenje korenin.
3. Kirurško zdravljenje, kadar ostanejo globoki žepi.
4. Vzdrževalno zdravljenje – redni obiski, običajno na 3, 4 ali 6 mesecev, odvisno od tveganja.

Parodontitisa ne pozdravimo dokončno, lahko pa ga trajno obvladamo – brez vzdrževanja se bakterije v nekaj mesecih vrnejo v žepe. Antibiotiki se uporabljajo le izjemoma. Pri zahtevnejših primerih vas zobozdravnik napoti k parodontologu.

Povezava s splošnim zdravjem

Med parodontitisom in sladkorno boleznijo je dvosmerna povezava: pri ljudeh s parodontitisom je urejanje krvnega sladkorja težje, zdravljenje parodontitisa pa po treh mesecih nekoliko zniža raven HbA1c. S srčno-žilnimi boleznimi je hud parodontitis povezan, vzročnost pa ni dokazana.

Preprečevanje

• ščetkanje vsaj dvakrat dnevno z mehko ščetko in fluoridno zobno pasto,
• enkrat dnevno čiščenje medzobnih prostorov – medzobne ščetke so učinkovitejše od nitke, kjer jih je mogoče uporabiti,
• nekajenje,
• vsaj letni pregled pri zobozdravniku ter redno strokovno čiščenje.

V Sloveniji je tu še veliko prostora za izboljšave: po raziskavi NIJZ medzobne prostore dnevno z nitko čisti le 17 % odraslih, z medzobnimi ščetkami 23 %, skoraj polovica pa medzobnih ščetk ne uporablja.

Kaj krije ZZZS in koliko stane čiščenje?

Čiščenje zobnih oblog ZZZS izrecno navaja kot dodatno preventivno storitev za otroke, učence in študente do 26. leta. Od 27. 5. 2026 pravila obveznega zavarovanja med pravicami odraslih navajajo tudi zdravljenje obzobnih tkiv – kaj točno to vključuje, preverite pri svojem zobozdravniku. Strokovno odstranjevanje zobnega kamna je v zasebnih ordinacijah samoplačniška storitev: